V Bohinju je potekal že 35. po vrst triatlon jeklenih. Udeležila sta se ga tudi naša Grega Česen in Tilen Vrhunc. V kategoriji veterani I. je bil Grega Česen drugi, v kategoriji člani III. pa Tilen Vrhunc prvi.
Grega si je po tekmi vzel nekaj več časa za komentar kot običajno:
S Tilnom sva se že drugo leto zapored udeležila verjetno najtežjega triatlona v Sloveniji, CEBE triatlon jeklenih v Bohinju. Že od lani si lahko tradicionalni kajak nadomestil s plavanjem. Plavalci smo štartali ob 9-ih, eno uro pred kajakaši in SUP-ovci. Tokrat nam je bilo naklonjeno vreme in temperature. Letos je bilo spremenjena le dolžina plavalnega dela, ki je znašala 1700 metrov, potem je sledilo kolo od Boh. jezera po zgornji dolini mimo Stare Fužine do Srednje vasi, kjer smo zavili proti Uskovnici in zaključili na Rudnem polju. Kolesarski del je dolg 15,7 km v katerem premagaš cca 900 višinskih metrov. Sam sem prišel iz vode kot drugi … slabih 5 min za Jaroslavom Kovačičem. Tekmovalci za mano so mi bili zelo blizu in med naslednjimi 5-6 ni bilo večjih razlik. Na menjavi sem imel nekaj težav s čipom, saj smo jih imeli na nadlahti nad neoprenom in seveda sem nanj pozabil pri slačenju neoprena. Pri nameščanju čipa sem imel toliko dela, da nisem opazil, da me je na menjavi prehitel eden od tekmovalcev. Skočim na kolo v mislih, da sem drugi in gasa … Ker je bilo na štartu nekaj vrhunskih tekmovalcev (poleg Tilna seveda, ki jih poznam iz ostalih preizkušenj) sem samo kalkuliral koliko cca zaostajajo in kdaj me bodo dohiteli na kolesu. Po cca 4 km, ko smo se že vzpenjali proti Uskovnici mimo mene prihiti Arbajter … glede na hitrost sem si rekel: “Ta je ziher v štafeti.” Kmalu za njim me dohiti neverjetni Miro Kregar in si mislim … njega pa moram držati in se mu prilepim na zadnje kolo. Potem naju malo pred Uskovnico prehiti še Janez Uršič … malo razmišljam ali grem naprej ali ostanem za Mirom, saj mi je tempo zelo ustrezal … zadaj pa ni bilo nikogar. Ostanem za njim. Skupaj prideva do Rudnega polja. Pred tem vidiva tekmovalca, ki me je prehitel na menjavi in si mislim … ja, to so štafeta s tistim Arbajterjem, ki me je prehitel na kolesu. Na menjavi hitro skočim v tekaške čevlje, pograbim palice in stečem dalje proti Vodnikovem domu. Tekaški del gre mimo planine Konjščica, dolg je cca 10 km in premagaš cca 650 višinskih metrov. Prvi 3 km so položni in pride zelo prav po kolesu … od 4-7 km pa sledi peklenski del, saj se od Konjščice dvigneš v 3 km za slabih 500 m, potem sledi še 3 kilometre tehnično zahtevnega razgibanega dela do Vodnikovega doma. Že takoj po menjavi prehitim Kregarja in že slišim napovedovalca, da na menjavo prihaja Tilen. Ne glede na vse sem imel plan, da do planine stisnem in odtečem nekoliko hitreje (4:15 tempo) potem pa strm del oddelam kolikor bo še ostalo v nogah. Takoj za planino sledi vzpon med rušjem in si mislim moram priti do tja, da me Miro in Tilen ne bosta videla … tik pred vhodom v gosti del pa ju že vidim malo nad kočo na planini. Ja nič, videla sta me… kar bo, bo.
Do Jezerc grizem kolikor gre in se opiram na palice, ki v tako strmem delu pridejo zelo prav. Nadaljujem proti Studorskemu prevalu (najvišji del tekaškega dela 1892 m.n.v.). Tik pod vrhom se ozrem nazaj in daleč za seboj vidim Mira, Tilen pa je nekoliko popustil in ostal malo za njim. Od prevala dalje pa ”sportski lagano”, lahkoten tek … pred mano ni nikogar, za mano tudi ne, torej po pameti do cilja saj nisem prav domač na takšnih terenih. Ni mi pa bilo nič jasno, saj so mi na okrepčilnih postajah govorili, da sem 5. Kako hudiča, če je pred mano le Jaroslav, Uršič in ena štafeta…. Pridem v cilj in tam 4 modeli … kako od kje… . Čas 2:57:41 je zadoščal za 5. mesto in 2. v kategoriji veterani I. Janez me je prehitel za 11 minut in 48 sekund kar niti pod razno na nobenem delu ne bi mogel nadoknaditi. Kmalu za menoj pride v cilj tudi Tilen, ki je s časom 3:03:13 zasedel 7. mesto in 1. v kategoriji člani 3. Najlažje je bilo še Kovačiču ni Kregarju, ki sta bila sam v kategoriji… upam, da tudi mene kdaj doleti kaj takega…
Mi je bilo pa zanimivo, da je Sajevec, ki me je prehitel na menjavi v zaključku prehitel Kovačiča in zmagal s časom 2:42:36, kar je pomenilo 1:36 naskoka. Je pa pohvalno, da so bili prvi trije uvrščeni člani SV, vsaj tekmovali so pod to oznako kar pomeni, da imamo vrhunsko pripravljene vojake. Potem nas je v sestopu lepo napralo, saj se je ulilo kot iz škafa cca 3 km pred Rudnim poljem. Za popestritev je nevihta poskrbela še v času podelitve.
Skratka super sobota saj so za nekaj navijaškega vzdušja poskrbeli moji domači in tudi Bine in Nace sta okusila nekaj nepredvidljivih vremenskih razmer v hribih… Še najbolj mi je všeč preprosta izvedba in domače vzdušje celotne organizacijske ekipe. Poleg tega sva se s Tilnom bolje organizirala kot prejšnje leto tako, da naju je spremljala Tadeja, ki je po plavalnem delu poskrbela za stvari in vse skupaj dostavila na Pokljuko. Hvala žena. Prim. dr. Krč (Tilen) drugo leto ponoviva… saj res kar me najbolj veseli in šele sedaj mi je padlo na misel… Tilen ni imel večjih težav s krči kot običajno… SUPER!!!!