Preteklo soboto sva se s Tilnom udeležila triatlona v Kočevju.
Sam sem tokrat prilagodil drugi del dopusta in smo se vrnili domov v petek zvečer. Preteklih dobrih 20 let sem se sicer tretji teden v avgustu redno udeleževal nižinskih priprav v Premanturi, ki jih s kolegi košarkarji organiziramo, odkar smo nehali aktivno trenirati. Tako da sem prvi del tedna preživel z družino in drugi del (vikend) s prijatelji iz košarkarskih vrst.
Letos je bilo malo drugače in sem si pred sobotno tekmo zamislil malo bolj umirjen teden. Ker pa sem težko pri miru predvsem zjutraj, sem nazadnje ugotovil, da sem treniral več kot običajno. Zjutraj klasika, plavanje in tek ali pa kolo. S tem, da je v zadnjem času tudi Bine zelo navdušen nad plavanjem in sva potem nekaj odplavala še čez dan.
V soboto zjutraj še krajši tekaški trening (poznavalci temu pravijo »aktivacija«) in potem pripraviti vse potrebno in proti Kočevju.
Kar se tiče same tekme vse več ali manj po pričakovanjih. Malo me je edino skrbela utrujenost, saj se mi je zdelo, da nisem povsem svež in spočit. In res, po začetku na plavanju se mi je zdelo, da nikamor ne grev… bolj sem mahal slabše je bilo. Imel sem tudi že dokaj stara plavalna očala za katera sem si rekel za Kočevje bodo še potem pa nabavim nove. Po cca 200m so se mi kot nalašč lepo orosila in nisem skoraj nič videl tako, da sem se držal plavalca pred sabo in proti izhodu.
Po plavanju v menjalnem prostoru vidim, da že kar nekaj koles manjka in sem takoj vedel, da je bil občutek v vodi pravi (ni bilo svežine in posledično ne prave hitrosti). Kakorkoli, ker nikoli ne odnehamo, hitra menjava in sledi kolesarski del. Na kolesu se mi pridružita dva sotekmovalca in s složnimi menjavami in narekovanjem tempa hitro polovimo kar nekaj tekmovalcev. Na kolesu sem potem malo taktiziral in v drugem delu nisem bil pretirano veliko spredaj. Ko sem prišel na menjavo, sem mogoče vztrajal kakšno dobro minuto potem pa na »smeno«.
Tekaško pa sem letos res dobro pripravljen in mi tek ni predstavljal večjih težav. Je pa res, da je tekaški del v Kočevju sigurno najtežji kar se tiče slovenskih triatlon preizkušenj. Na krogu dolgem cca 2,3 km je bilo mogoče 50 m ravnine in na koncu še 70-80 m pred prihodom v cilj. Ves preostali del pa gor ali dol …
Vsekakor je bilo težko kot vedno, ko želiš iztisniti vse kar imaš. Tudi konkurence nisem najbolje poznal in na teku res nisem nič taktiziral. Pred mano je bilo še nekaj mlajših tekmovalcev, ki jih sicer poznam iz preteklih izkušenj tako, da motivacije res ni manjkalo … super občutki, ko si pred 8-15 let mlajšimi in veš, da so bili na preteklih preizkušnjah pred tabo.
Kar se tiče moje uvrstitve sem seveda zadovoljen. Pred mano je bil le Jure Majdič, ki je odplaval v času 9:56 (sam sem potreboval 13:13 – tudi če bi bil svež bi se to mogoče poznalo kakšno minuto, več ne) in takšno razliko je na tako kratki razdalji skoraj nemogoče nadoknaditi. Za njim sem na koncu zaostal skoraj 4 minute kar pomeni, da je tudi na kolesu in teku zelo dober. Se pa seveda tudi pozna, da najboljši plavalci pridejo z najboljšimi mlajšimi iz vode in seveda je to vsekakor prednost, ker se tudi hitreje peljejo na kolesu in starejšim ni potrebno toliko narekovati tempa ampak se lahko v zavetrju malo »šparajo« za tekaški del.
Ravno tako je tekmovalec za mano zaostal cca 4 minute. Preostali so si potem sledili z manjšimi razlikami.
Sobotna preizkušnja je bila lepa popotnica v jesenski del tekmovanj saj nas konec tedna čaka v soboto CEBE triatlon jeklenih v Bohinju in v nedeljo še super šprint v Ljubljani.
Potem pa prvi vikend v septembru sledi še Triatlon na Bledu (DP 1,5 – 40 – 10) in v nedeljo LeEtape SLO v Kranju. Potem pa malo počitka oz. bo potrebno kar nadaljevati s pripravami za oktobrsko preizkušnjo Ironman 70.3 v Poreču.
REZULTATI