Pekel. Najpogostejše mnenje triatloncev po svetovnem prvenstvu v IRONMAN 70.3 triatlonu v Las Vegasu je bilo, da je njena težavnost presegla vse dosedanje tekme. Temperatura je bila krepko prek 40 stopinj celzija. Puščava je izsušila triatlonce na kolesu. Z dodatnii okrepčevalnicami bi bila potreba po tekočini zmanjšana. Prvih 300 m in zadnjih 100 m kolesarske proge je ravnina. Ostalo klanci in spusti. Posebnost je tekaških 21 km. 3, 5 km klanca in 3,5 km spusta , ki vodi tudi po stopnicah in skozi ostre zavoje v vsakem krogu. Njihovo značilnost je bilo potrebno utrditi trikrat.
Matjaž je plaval več kot odlično ter dobro kolesaril in tekel. Zjutraj pred tekmo se je delu “uprl” merilec srčnega utripa, tako da je funkcioniral “na pamet”. Časi preizkušnje niso premerljivi z drugimi tekmami. Toliko bolj ne v starostnih skupinah, ki so startali več kot uro in pol za profesionalci in bili izpostavljeni močnejši vročini. Da je nalogo opravil odlično, dokazuje primerjava rezultatov iz IM 70.3 v Syracusu, kjer se je Matjaž kvalificiral na svetovno prvenstvo. Samo zmagovalec Syracusa je bil tokrat pred njim z enako prednostjo.
Tako kot mnogi drugi, je tudi Matjaž na teku, ki je bil tekoč in “neto” hitrejši kot junija na vsaki milji “šel na hlajenje”. Največje povpraševanje je bilo za led, ki je občasno zmanjkoval, tekmovalci pa so organizirali “samopostrežbo”. Topil se je pod kapo, majico, hlačami…
Tudi Jani Železnikar ni bil navdušen nad pogoji in težavnostjo proge. V starostni skupini moški od 50 do 55 let je bil 60. Pred tekmo je zaposloval serviserje koles, ki pa napake menjalnika niso v celoti odpravili.
Matjaž je preizkušnjo končal na 36. mestu. Uvrstitev je presenetljivo dobra, saj so bili v Las Vegasu zbrani vsi najboljši iz kvalifikacijkih tekmovanj iz vseh kontinentov.