Ironman Mallorca 2014

Matevž se je 27.9.2014 udeležil Ironmana na Mallorci, kjer je s časom 9:39 zasedel absolutno 114. mesto in 6. mesto v kategoriji. Žal je bilo za Havaje na voljo le pet mest, ki so jih izkoristili hitrejši od njega. A pravi, da bo še poizkusil. Kako je bilo na tekmovanju, pa si lahko preberete v njegovem poročilu:

____________________

Tole poročilo je precej detaljno, saj poročilo napišem še najbolj za sebe, s ciljem, da prihodnjič naredim, kakšno neumnost manj 🙂 Upam, da detajli vseeno ne bodo preveč moteči.

Za Mallorco sem se odločil takoj, ko so objavili, da bodo septembra organizirali Ironman. Dva Ironmana v letu mi ne dišita preveč in sem zato iskal možnost za kvalifikacije za prihodnje leto. Prva možnost je bila Florida, ki pa je šele novembra in v naši klimi je do takrat težko vzdrževati pripravljenost.

Letos sem bil gotovo najbolje pripravljen do sedaj. Priprave so vse leto potekale brez motenj, še posebej od aprila, ko se je začelo zares. Letos sem nabral 440 ur teninga ali 11,4 na teden. Od aprila je bilo povprečje 13,5 ur tedensko. Skupno se je letos nabralo 5680 km cestnega kolesa, 1303 km teka, 238 km plavanja in še nekaj teka na smučeh, MTB, fitnessa ipd.

Kljub odlični pripravljenosti pa seveda nisem pričakoval, da imam zelo realne možnosti za kvalifikacije na Havaje. Upanje že, a kaj več ne.

Na Mallorco sva s Sergejo prišla v sredo in že prvi pogled mi je odkril, da so bila moja pričakovanja o idiličnosti otoka preoptimistična. Nisem bil prav nič navdušen, ampak za dirkanje itak ni prav pomembno, kakšno je okolje. Sicer je ogledovanje v naslednjih dveh dneh vtis malo popravilo, a turistični deli otoka so katastrofalni.

Kot vedno sva v četrtek in petek še intenzivno krožila po otoku in si ga ogledovala. Potem ko sem vsako jutro seveda najprej opravil z malo plavanja in teka, da ostane telo navajeno miganja. Ogledovanje otoka sva združila še z ogledom kolesarske proge, ki naj bi bila po pričakovanjih iz profila precej enostavna. Dva manjša in en malo večji klanec sta se v realnosti pokaza kot izjemno razgibana in precej zahtevna proga. Za spoznavanje sem odpeljal glavni spust ter en del “ravnine” in pričakovanja o pod 5 urah kolesarjenja so se hitro spremenila.

V petek na briefingu še “super” novica, da bo plavanje brez neoprenov. Meni se je voda ob jutranjem plavanju zdela ravno prav za neopren. Saj brez neoprena je mnogo bolj prijetno plavati, ampak gre počasneje. Plavanja me je bilo sicer kar malo strah, saj sem imel načrt začeti na polno, da bi bil potem v hitrejši grupi in bi lahko izkoristil rezanje vode hitejših od sebe. A tak pristop prinese tudi malo tveganja.

Po briefingu je bilo treba še opremo pripraviti v menjalnem prostoru, potem pa čimprej spat. Okrog 9h mi je to tudi zares uspelo. Kot običajno sem spal kot top in se zbudil ob 4h, ko je zvonila budilka. V hotelu so nam že ob 4h pripravili zajtrk in kar precej se nas je zbralo sredi noči. Pripravili so običajno hrano: jajca, klobasice, … a smo vsi bili bolj na kruhu in marmeladi (ni bilo kakšnih low carb navdušencev videti :).

Po tem pa v sobo še malo podremat in strategijo izpilit: začeti na ful, potem pa samo pospeševati :).

Kmalu je bila ura 6 in čas za odhod. Še zadnja opravila v menjalnem prostoru, potem pa na plažo, kjer je bil start. Ko se je bilo treba sleči, je bilo kar mraz. Tokrat sem se pred plavanjem pošteno ogrel. Žal sem pozabil gumijaste trakove, a sem se tudi s sklecami ter dinamičnim raztezanjem kar v redu ogrel. Vse s ciljem, da bi lahko začel na polno.

Najprej so štartali profesionalci, dve minuti za njimi profesionalke in še tri minute za njimi vsi ostali.
Plan da hitro začnem, da bi bil po nekaj sto metrih v skupni boljših in bi lahko izkoriščal manjši upor a hkrati plaval ob visoki obremenitvi je kar dobro uspeval. Sicer je bila večji del plavanja kar gužva (še posebej prvih 1100m do prvega obrata), a je bilo znosno. Čeprav morske vode sem se pa vseeno pošteno napil.

Na polovici je bilo treba iz vode, kar je bilo kar težavno, ker je voda precej časa relativno nizka – le malo čez kolena – tako da se ne splača plavat, a hkrati tako globoka, da je tek zelo naporen. Ko smo spet začeli plavat sem potreboval kar precej časa, da sem spet našel ritem, a hkrati z njim tudi nekaj primernih nog za “draftanje”.

Kar hitro je bilo konec in čakal nas je dolg tek do menjalnega prostora, kjer sem pustil enodelni dres, v katerem sem plaval, ter očala in kapo in hitro naprej do kolesa, kjer sem še nataknil čelado, številko in očala.

V menjalnem prostoru sem bil šokiran, saj so bila skoraj vsa kolesa še na svojem mestu. Z uro sem nekaj zamutil na štartu, tako da razen dobrega občutka nisem vedel, kako sem plaval, a pogled na vsa kolesa v menjavi mi je privabil nasmešek na usta.

Kolesarski del se je začel z deset kilometri ravnine in hitrost je bila blizu 40 km/h. Vetra ni bilo, toplote pa tudi nobene – oziroma me je kar precej zeblo prvo uro na kolesu. Po nekaj kilometrih pa se je začela razgibana proga. Stalno malo gor, malo dol.

Proga je bila v dveh pentljah, kjer smo po 100 km prišli mimo menjalnega prostora. Na sliki je iz profila proge izgledalo, da bosta dva 200m klanca (relativno položna – cca 5%) in en daljši 600m klanec dolg 20 km. Realnost je pokazala mnogo bolj razgibano progo, kjer se je v 181,5 km nabralo skoraj 1400m vzpona.

Jaz sem se hotel držati strategije, da ne grem čez 220W, razen na klancih do 240-245W a ni šlo. Mimo mene so šibali sotekmovalci, pulz sem imel pod 140 in po kakšni uri sem se odločil, da ne bom več pustil, da se skupinice vozijo mimo mene. Takrat so bile skupine še bolj razredčene, ni bilo vožnje v skupini “po biciklistično”. Postavil sem si mejo za pulz nekje na 145, watom pa sem pustil, da so skakali gor in dol, večinoma precej višje od nivoja, ki se mi je zdel varen. Tako je letelo do konca prve pentlje in nazaj v mesto sem po cca. 100km prišel s povprečjem 37,2 km/h. Potem nas je čakalo še 10 km bolj ali manj ravnine, nato pa se je začel “glavni” vzpon s slabih 600 m višine. Najprej se je cesta vzpenjala počasi in z nekaj vetra v hrbet je bila hitrost okrog 30 km/h, potem pa se je začel pravi vzpon. Jaz sem si limit postavil na cca 250W in kmalu so me spet začel množice prehitevat. Ampak tokrat nisem popustil egu in sem lepo mirno vrtel “svoje” watte. To se je potem pokazalo kot zelo v redu, saj sem proti vrhu vzpona dohitel nazaj kar precej tistih, ki so spodaj “padli” mimo mene. Kar pa jih nisem polovil do vrha, mi jih je uspelo na spustu, kjer si nisem vzel kaj dosti počitka.

Zadnjih 30 km je bilo najprej po izjemno slabem asfaltu, ki je bil že bolj podoben makadamu, potem pa še v veter. Tu se je naredil pravi a la Tour de France peloton in se je vozilo praktično na gumo, a ker smo vozili v veter ni nihče hotel preveč delati in je bila hitrost le kakšnih 33 km/h. Za razliko od prve pentlje, kjer smo peljali zadnjih 10 km po isti trasi, ko je lo brez grupe okrog 38 km/h.

Ampak tako sem se vsaj dobro spočil pred zadnjo disciplino.

Prehrana na kolesu mi je šla odlično. Popil sem 2 bidona iso napitka v normalni koncentraciji in 480g prahu isotoničnega napitka, ki sem ga koncentrirano namešal v en bidon, ter vsakih 20km naredil en požirek do označene črte. Zraven sem pil samo vodo – cca 1l na uro. Vmes mi je bilo sicer malo slabo a nič posebnega, na koncu pa je bil želodec v odličnem stanju.

Z menjavo sem hitro opravil (razen tega, da je bilo treba izjemno daleč teči) nataknil nogavice in superge ter začel s tekom. Počutil sem se odlično.

Tek je bil v štirih krogih po 9 km in na koncu še dobro polovico kroga do cilja.

Začel sem z lagodnim tempom (vsaj takrat se mi je še zdel tak) malo nad 4:20 min/km. Pulz je bil tudi pod kontrolo – najprej malo pod 155 potem pa počasi malo čez. V planu sem sicer imel, da hitreje od 4:30 ne bom tekel, in kot se je kasneje pokazalo, bi bilo bolje, če bi se ga držal.

Prvi krog sem zaključil v točno 40 minutah (4:26 m/km), a že pred koncem tega kroga so na 7km noge postale izjemno težke. Tempo sem sicer še držal, a ne dolgo. Na 15km je bilo, kot da bi mi eden noge spodsekal in je tempo padel na 4:45-4:50. Drugi krog sem zaključil v 42 min, kar je bilo še vedno odlično, a zdaj je bil tek že eno samo matranje. Skoncentriran sem bil le še na hrano in to, da tempo preveč ne pade, čeprav prav veliko nisem mogel vplivat na to. Prav presenečen sem bil, da sem uspel priti v 45 minutah okrog v tretjem krogu. Ostal je le še en krog in še malo, sem se prepričeval, in da 15 km trpljenja itak hitro mine. Tekačev je bilo vedno več na progi, a takih, ki so imeli tri zapestnice (vsak krog smo dobili zapestnico drugačne barve) je bilo bolj malo okrog mene. Še težje pa je bilo spremljati, kdo je iz moje kategorije. Vedel sem, da sem bil po kolesu 9. v kategoriji, potem pa nisem več dobil informacij, a nisem vedel, ali zato, ker niso bile dostopne na internetu, ali zato, ker sem bil tako slab, da bi me to demotiviralo. A sem imel itak preveč dela sam s sabo, da bi me to kaj motilo.

Kakšnih 10 km do cilja sem poizkušal malo pospešiti in uspel nekaj časa okrog 4:50 tempo držat, a več kot dober kilometer ni šlo. Šele po začetku zadnjega kroga, ko me je prehitel nekdo s štirimi zapestnicami, ki je šel le malo hitreje kot jaz, sem se odločil, da ga držim do konca ne glede na to, kako hudo bo. Kakšna dva kilometra do cilja sva prehitela še dva taka s štirimi zapestnicami, a jaz kaj dosti nisem več videl okrog sebe. Sem se preveč matral in koncentriral na hrbet svojega zajčka. Zadnjo okrepčevalnico sva oba preskočila in potem je ostal le še en kilometer in kmalu se je že videl v daljavi cilj. Tako blizu a hkrati še zelo daleč, a tudi to je minilo in olajšano sem prišel skozi cilj. 9:39:05 je pokazala ura na koncu.

Kmalu sem izvedel, da sem končal na 6 mestu v kategoriji, a nisem vedel točno koliko je mest za Havaje, potem sta zvečer iz rezultatov izginila dva tekmovalca in Havaji so bili že moji, a naslednji dan na podelitvi so rezultate popravili nazaj, vseh pet pred mano uvrščenih tekmovalcev je pobralo svoj slot in jaz se bom moral še kdaj pomatrat za Havaje.

Plavanje: 0:57:41
Kolo: 5:12:37
Tek: 3:22:56
Skupaj: 9:39:05
Po plavanju sem bil skupno 245., s kolesa sem prišel 150. in končal skupno 114.

Rezultati

Fotografije

Ironman Mallorca 2014
Scroll to top